Slovenski narod (01.08.1911, letnik 44, številka 175) Vir: Slovenski narod Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica--------------------------------------------------------------------- 175. MIHI. V UnMJimu • torrt. L Moti 191L XUD. leto. .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24-— pol leta ........12 — četrt leta na mesec 6 — 2-— velja: v upravništvu prejeman celo leto.......K 22-— pol leta........ 11*—• četrt leta....... 5*50 na mesec ...... » 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 [v pritličju levo), telefon st. 34. Izha|a vsak dan zvečer izvaamSi nedelje In praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserah itd. to ie administrativne stvari. Posameina številka velfa 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it OS. „Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25-— pol leta ....... . 13 — četrt leta...... , 6 50 na mesec •••••• ■ 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30-- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: Knaflova ulica si. S (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 85 Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časn ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— I Četrt leta . . . & 6-— Pol leta . 12*— i En mesec . 2__ V upravništvu prejeman na mesec K 1'90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— j Četrt leta . . H 6-50 Pol leta . . . „ 13*— I En mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 S. Za An .riko in drage dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsaki t. drltvoin. a hratu se mora psslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List >e ustavlja 10. dan po potekli naro enini brez ozifa vsakemu, kdor je^jie vpošlje o pravem četa. tanin jnntaH tmšt KranjsU! mM wm Znane interministerijalne konference v zadevi kranjskega cestnega zakona se je udeležil tudi dr. Šuster-sie. Od vladne strani se pojasnjuje, da so se udeležili te konference samo zastopniki onih ministerstev, ki imajo pri tej stvari besedo, in pa zastopniki kranjskega deželnega odbora. Ravno zaradi tega. se pojasnjuje z vladne strani, ni bil na konferenco povabljen zastopnik ljubljanske mestne občine. Spričo temu se vsakemu vsiljuje vprašanje, v kaki lastnosti se je udeležil te interministerijalne konference dr. Ivan Šusteršič. Kot deželni in državni poslanec se ni mogel te konference udeležiti, kajti pristop so imeli samo zastopniki ministrstva in kranjskega deželnega odbora in je torej popolnoma očitno, da se je mogel dr. Šusteršič udeležiti interministerijalne konference samo kot zastopnik kranjskega deželnega odbora. Tu pa moramo konstatirati in pribiti, da dr. Šusteršič ni bil upravičen, zastopati deželni odbor. Kranjski deželni odbor je v svoji seji dne 9. junija sklenil, da ga bo na iiiterminisierijalni konferenci zastopal dr. Lampe in da gresta ž njim na to kon i' re:ico stavbni svetnik Klinar in deželni nadsvetnik Zamida. O tem, da bo tudi dr. Šusteršič zastopal deželni odbor, se ni nič sklepalo in nič sklenilo. Ce je torej dr. Šusteršič na inter-rainisterijalni konferenci zaradi cestnega zakona zastopal deželni odbor kranjski, je storil to proti volji in brez vednosti deželnega odbora in je na predrzen način zlorabljal ime deželnega odbora v namen, da se uttho-tapi na rečeno in ter in in isteri jalno kon ferenco. Tako postopanje se ne da kvalificirati. To postopanje ima pa še drugo stran. Ne vemo sicer, v koliko je dr. Šusteršič npllvaJ na sklepe interministerijalne konference, a da se je ni udeležil za kratek čas in da bi tam delal štafažo, o tem ni dvoma. Dr. Šusteršič je v imenu deželnega odbora vplival na internnnisterijaino konferenco, dasi ni imel nobenega pooblastila, govoriti v imenn deželnega odbora. Zaradi tega protestira-I mo proti sklepom interministerijalne konference bi narodno - napredna stranka bo že poskrbel«-;, da bo ta protest dobil glasen izraz v deželnem in državnem zboru. Papež—Mm »II Papa sta male« — papež je bolan. Kakor pred osmimi leti, ko se je dne 4. julija razvedelo, da je papež Leon XIII. bolan, tako doni tudi sedaj ta klic po Rimu. Sicer je sedanji papež za prebivalce večnega mesta j pravi tujec in ni pri njib prav nič priljubljen, ali stališče, ki ga ima kot j poglavar cerkve, je tako, da se ves Rim zanj zanima. Zlasti se Rimljani zanimajo za vsakokratnega papeža takrat, kadar se mu bliža <mrt; zanimajo se takrat zanj. ker so v veliki meri prizadeti na vprašanju, kdo da postane njegov naslednik. Vsak izmed kardinalov, ki so »papu bil i«, ima celo vrsto sorodnikov, prijateljev in zaveznikov, ki bi vsi na si roške vernosti katoličanov radi dobro živeli in se zategadelj pehajo na vse načine, da bi ravno njibov kardinal listal papež. Še je papež živ; njegova bolezen, navadna bronehitis, sploh ni nevarna, a vendar so Rimljani že razburjeni zlasti cerkveni krogi in vse mogoče spletke se že pletejo za in proti poasuiezniin kardinalom, ki bi mogli pri volitvi novega papeža priti v poštev. V prvi vrsti se imenuje kot bodoči papež zopet kardinal Rampolla. Že pred osmimi leti je bil voljen, toda avstrijski cesar je proti njegovi volitvi vložil veto in vsled tega je namesto dalekovidnega politika Rani]>olle postal politično in um st veno jako malo pomembni Jože Sarto rimski papež. Rampolla ima menda tudi sedaj večino italijanskih kardinalov na svoji strani. Njegovi nasprotniki so menda samo pristaši kardinala Merry del Val, sedanjega papeževega državnega tajnika. Mer-ry del Val je Španec, fanatik in nest rpnež. ki ga nihče ne mara, razven njegovih ožjih somišljenikov. Merry del Val nima prijateljev med italijanskimi kardinali in duhovniki, ti ga naravnost sovražijo in vse njegove zaveznike. Poleg kardinala Rampolle prideta kot kandidata za papeško mesto še v poštev kardinal Vanutelli in Gasp*irri. Papež Pij X. še živi. ali rimska duhovščina že intrigira in snletkari, kdo da postane njegov naslednik. Zopet kakor pred osmimi leti bomo priče silnim intrigam in bomo čitali, kako se visoki cerkveni knezi med ^eboj lasa jo, kdo da doseže papeško krono. Prekljanje je bilo še vedno veliko, a kadar je bil končno papež izvoljen, se je pa reklo, da ga je izbral — sv. duh. Politična kroniko. Nemški »Nationalverband« je sklenil v državni zbornici predlagati, naj se dijete pavšalirajo. Nekateri poslanci so namreč mnenja, da so pri sedanjih razmerah poslanci preveč odvisni od vlade, ki jih prav lahko takorekoč kaznuje, če zaključi državni zbor. a a ■ Lopovstva v Znojmu. Ob moravsko - nižjeavstrijski meji se krešejo iskre. Pa to niso iskre duha, to ni knltturni boj med narodoma, med češkim narodom in Nemci, to je boj z noži, ki so ga proglasili nemški reue-gati povsod, kjer pridejo v stik s slovanskimi narodi. Umevna je ta jeza, to globoko sovraštvo. Močne narodne čete spominjajo vedno odpadnike na to, kar so vrgli od sebe. Sedaj vidijo dragocenost, ki so jo pohodili, v rokah drugih, in sram jih je, jezi jih, da negujejo drugi, kar so sami vrgli v blato. Od tod ono živalsko sovraštvo, ki smo je videli in ki je vidimo še danes v Ptuju, Celju, Mariboru. Od tod tudi ona besna jeza, ki je v nedeljo pretakala kri v Znojmu. Niti 20.000 prebivalcev nima Znojm in človek bi mislil, da so prebivalci vsled medsebojnih interesov strpljivi. Strpljivosti pa iščeš zaman, kjer je doma German. Še kjer je v manjšini, hoče biti neomejen vladar, kaj šele, če se čuti močnega. Takrat zrase greben vsakemu pouličnjaku, da se napihuje, češ, da je boljši kot najboljši drugorodnik. V Znojmu so se vršile tri češke slavnosti. kakor smo že poročali v včerajšnjih brzojavkah. Že v soboto so začeli izzivati burši, ta najbolj zapiti in vsled tega v gotovih stadijih nadčloveško inteligentni element, hrulili Čehe in jih, kjer so bili v premoči, pretepati. Hujskala sta Nemce v njih početju še župan Hcmma in poslanec Teuffel. — Kakih 300 korakov od nemške društvene hiše so praznovali v nedeljo socijalni demokratje slavnost polaganja temeljnega kamna za delavski dom, pri kateri sta govorila socijalna demokrata Scheuer in poslanec Stejskal. Nemški listi sami priznavajo, »da so se sir.'e na nemškem shodn neosnovane govorice«, da so socijalni demokratje napadli Nemce. Zaradi teh neresničnih in očividno naročenih novic je predsednik nemškega shoda prekinil zborovanje, da je na ta način dal zborovalcem priliko, da so udrli na prostor, kjer so imeli socijalni demokrati svojo slavnost in se začeli tam pretepati. Naravno je, da socijalni demokratje niso držali križem rok, vendar pa je bilo na socijalno - demokratični strani več ranjencev, ker je bil napad nepričakovan in zahrbten. Končno je poseglo vmes orožništvo, ki je Nemce spodilo nazaj v društveno hišo, kjer so se lahko nadalje posvetovali o novih napadih. Če pa že nemški napadalci ne smejo zborovati, — taka je namreč praksa pri nas, — pa naj tudi mirni ljudje ne zborujejo! Tako se je zgodilo tudi v Znojmu, in orožništvo in vojaštvo je za-stražilo tudi vse veselične in zboro- valne prostore. • a V ogrskem državnem zboru se bavijo z brezplodnim delom o dovolit- vi dopustov poslancem. Koncem seje je odgovoril ministrski predsednik grof Khuen - Hedervarv na interpelacije zaradi spopada socijalnih demokratov s policijo. Ogrska liga za splošno volilno pravico je priredila včeraj veliko ljudsko zborovanje. Prvi je govoril pl. J u s t h , ki se je zavzemal za splošno volilno pravico in pa za uvedbo progresivnega davka. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se pozivlje vlada, naj odstavi brambne predloge z dnevnega reda državne zbornice in naj začne z razpravo o volilni reformi. a * * Za splošno volilno pravico na Ogrskem je demonstriralo kakih pet-tisoč socijalnih demokratov v Budimpešti. Ko jim je na Rakoczv tern zaprl policijski kordon pot, so napadli socijalni demokratje ob petju marze-Ijeze redarje in jih pognali v beg. — Policija je dobila, nato pomoč in prišlo je do ponovnih spopadov, pri katerih je bilo več socijalnih demokratov ranjenih in od policije osuvan tudi poslanec Farkashazv. Albanskim vstašem je sporočil turški poslanik na Cetinju poslednje koncesije turške vlade, ki vsebujejo devet točk. Carigrajski časopis »Tanin« je mnenja, da bo turška vlada * po preteku roka, ki ga je določila M lisorjem, naj se podvržejo, smatrala vse Malisore, ki bodo estali v Črni gori, kot izdajalce, jim odvzela turško državljanstvo, zabranila povratek ter nastopila kar najostrejše zoper nje. List priporoča vladi, naj ne regulira reke Bojane, dokler Črna gora ne izpremeni svojega stališča, a * * Turški vojni minister je zopet okreval in je bil sprejet od sultana v avdijenci. — Kakor poroča časopis »Zia«, pride dunajski poslanik Rešid paša v Pariz, na Dunaj pa pride kot turški poslanik Kiazim beg. a • Bivši perzijski šah Mohamed Ali koraka s številnimi četami iz Astra-bada proti Teheranu. — Izdajatelj nekega reakcijonarnega lista v Odesi, Globačev, se je z več člani ruske ljudske zveze podal v Astrabad, da se pridruži eksšahu. V maroškem vprašanju poudarjajo nemški diplomatični krogi, da LISTEK. Ml Tudi Andrej je bil lep fant: rdečih, svetlih lic, zidanih brk, v očeh iskre, v plečih moč in silo, in v vsem telesu mladost in lahko prožnost. Andrej,« je hitela Maša, »slišiš kaj ti rečem še enkrat: Ne pod zvezdami in ne nad zvezdami, ne na zemlji, in ne v nebesih ga ni, ki bi mi vzel mojo neskončno ljubezen do tebe. Kolnem se ti —« »Ljuba Maša, saj vem, da je čista tvoja ljubezen, čista in svetla kakor ogenj, je rekel Andrej in objel v naročje svojo ljubico. »Ali nikar se ne zaklinjaj, kadar samo pogledam v tvoj obraz, vidim angela. O, kako čudovita si v svoji deviški lepoti, g!ej, in jaz sem — grešnik. Poljubil bi te, tako bi te poljubil, da bi zgorela in skoprnela z menoj vred.« »Ah,« si je mislila Maša, »le zakaj ne stori tega. Zakaj samo govori! Vidi se mu, da je poet. Taki so vsi. Pojejo in prepevajo o strasti in sirsti, o poljubkih in ognju ljubezni in o nebeškem žaru, v resnici pa so vsi brez izjeme nedolžni bedački.« Masa bi bila najrajše zakričala: »Dečko, vzemi me! Saj sem tu, za- kaj čakaš? Jaz bodem strastnih, ognjenih poljubov, plamena in viharja !« Ali Andrej tega ni il^šal in je deviško sramež'jivo poljubil Mašo, Mašico na razpaljeni mak njenih deviških ust, na purpurni kelifc njen. »Kolnem se ti,« je povzela Maša znova, »rotim se, da si mi ti najdražji na svetu. Nekoč, priznam, se mi je laskal nekov Janez, oh, kakšen norček! Pa sem mu že taktne povedala, oh, kako sem ga dala! A tebi prisegam pri solncu in pri zvezdah: Tebe ali nikogar!« In takrat je Andrej objel njeno glavico in začel ldazn* in b'irno poljubljati njena lica in usta in tilnik. »Na veke tvoja,« so vzdihala njena usta in njeni zobki so grizli in do krvi ranili mladega Andreja. Ko sta šla narazen, je tudi soln-ce hitelo v zaton, in vse obzorje je rdelo in gorelo, kri je cvetela in rože so krvavele. a a * Snežna rosa se je blestela na po-mladnjih lilijah, ko se je šetaia m po tihih stezicah, ki vodijo v loge zelene, gaje višnjeve. Premišljevala je o svojih ljubeznih in delala načrte, kako bi si pridobila novih lepih zmag na polju silnega in svetega boga. »Pravzaprav je Janez vreden velike ljubezni, zakaj malo je takih mladičev, in reči moram, da je kavalir od nog do temena. Ali zdaj si hočem poiskati takšnega, ki je ves v zvezdah.« Ko tako hodi in premišljuje, se ji približa grd človek. Ves je bil po-kvečen, grbast in z gobcem mesto ust. Ves ooraz mu je bil poraščen s črnimi in rjavimi kocinami, in oči so mu gledale navskriž. Zarezal se je in čudno spačil usta: »O, Maša, o prelepa gospodična Maša! Strašno me kolje po trebuhu in okoli srca mi razgraja tisoč satani kov. Dal sem jim žganja, da bi se otrovali, ali takole se mi nasvetovali: »Pojiti po gospodično Maso in ji reci, naj uas žgečka pO bedrih in podplatih, ha-ha!« in zatulil je grdi in spačeni človek, privlekel iz žepa steklenico žganja in pograbil Mašo za vrat. »Na, pij. na, pij, Maša, potlej l>oš /gačkala hudiče!« In tisoč satanov se je oglasilo v človekovem trebuhu: »Žgačkaj nas! Ha-ha! Maša! Lepši smo od tebe, lepši! Tako grde sestre še nismo imeli, in dasi naša, to nam je povedal nas glavar.« In zdaj je grdi dedec vrgel Mašo na tla ter ji vlil žganja v usta. »Kričala je, zakričala je in poklicala na pomoč vseh dvanajst kodrov angelov . .. Maša se je zbudila in odprla oči: »Ah, kako nesramne sanje! Moj Bog, kaj takšnega se mi še ni pripetilo.« In zdaj se je zasmejala Maša in ni pomislila, da je hudo na svetu. Hudo je na tem božjem svetu! To ve razen Maše tudi Prlečka, ki je pričakovala svojega fanta od Velike noči do sv. Jakoba, ki mu je postiljala v makovem polju, ki je najela slav-čke in škrjančke za godce, da bi mu godli zvečer in zjutraj. Zakaj ti je hudo, ljubica moja? Od pomladi do jeseni cvete mak, in lani si mi poslala zadnjega, ko je že sveti Martin na sodu sedel. Naj Ie po-žanjejo ženjice zlato pšenico, saj vinske trte ne bodo. Sprehajali in ljubili se bomo med brajdami. Slišim, saj slišim tvoje srce .. . Ali kaj je z Mašo! Zbudi se, zbudi se, vstani. Maša! Vsa zlata so njena okenca, in njena soba je polna solnca. Zarajala je Masa v sanjah in izpregledala »Oj — aj,« je vzdihnila in zavris-kala. »Danes pa moramo pisati še prav zaljubljeno pisemce, in hudo, hudo lepo. Pisali pa ne bomo Andreju, niti Janezu, ampak mi bomo pisali gospodu Bazilu.« Maša je skočila iz postelje in vzela pero v roke. Še pa je dejala gospodična Masa, preden je pomočila pero v tinto: »Pravzaprav se mi Janez smili! Kevež je ves bled in neumen, tako je zaljubljen. Zakaj v resnici me ima rad. Ampak jaz ne morem čisto nič za to. Bazilu sem obljubila, da mu danes odgovorim na njegovo prelepo pisemce, in jaz sem in ostanem mož-beseda. Vsaj takrat hočem biti mož.<; Nekoliko je pomislila, in skoro je temen oblaček pohitel preko njegovega čela. Sicer mi pa ne more ničesar očitati. Saj ni sam, saj se Andreju ne godi nič boljše. In Andrej je vreden gotovo večjega pomilovanja. £e tako ima dolg nos, in zdaj ga še jaz vlečem. Oj, ti, ubogi Andrej, oj, ti, ubo> gi Janez! Oba sta siromaka!« Maša se je zasmejala, tako prešerno in razposajeno se je zasmejala, da se je razveselil celo sveti Boštjan, ki je na zidu trpel hude bolečine. »Ampak, to ni nič! Privaditi se je treba! Zdaj imam šele tri fante, kje pa jih je cel paternošter!« Tako si je Maša, gospodična Ma-šica, potolažila vest. In začela je pisati: »Ljubi, preljubi moj Bazil! Kaj si mi storil, o ti neusmiljeni fant, z mojim ubogim srčecem! Zdaj je vse ranjeno in preliva krvave solze in joka od mraka do mraka, saj zanj ni več zore, ne solnca, zame ni več dneva, ne radosti, dokler te zopet ne vidijo moje žalostne oči. Kaj si storil, kaj si govoril, da zdaj medlim vjeta v tvojih mrežah, kakor uboga tioica, ki se vije in trepeta v smrtni grozi — Oh, kaj mi hoče zdaj beli —« {Dalje priHodoJHJ je glavno vprašanje, najti način, kako naj se razvijejo dogodki v Maroka samem, ne pa kake kompenzacije bi dobila Nemčija za svojo popustljivost zunaj Maroka. Nemški listi slepe javnost, češ, do so se domačini ▼ Aga diru že večkrat obrnili na poveljnike nemških ladij /a zaščito. To je samo pesek v oči in vidi se, da računa nemška vlada z grozovito nevednostjo bralcev nemških časopisov. S takimi trditvami more priti le nevednim ljudem, ne bo jih tka mogla vlada prinesti takih budalili trditev pred forum pogodbenih sil. Da škili Nemčija na deželo Togo, je splošno znano, ali l>a bo dobila ta del zaželjene dežele, je odvisno edinole od Francoske. Štajersko, 251etniea Ciril - Metodove podružnice v Št. Jurju ob južni železnici. Lep naroden praznik je bila za nas nedelja 23. julija. V proslavo 251etni* fse obstoja naše moške podružnice Ciril - Metodove družbe so priredila vsa šentjurska napredna društva veliko slavnost pri »Cestnem došku«. — Počastili so nas ta dan isto misleči sosedje iz Celja, Vojnika, Ponikve, Šmarja, Dramelj, Kozjega, Slivnice in drugod, da z nami proslave to izredno slavje, tla z nami manifestirajo 7ji našo predrago šolsko družbo — skrbno matico naše narodne izobrazbe in našega napredka. Imenom po-4lružnice je v jedrnatih besedah pozdravil mnogobrojno občinstvo po-driržnični predsednik gosp. Podgor-išck. Za njim je govoril gosp. potovalni učitelj T. Prekoršek. ki je na kratko podal zgodovino podružnice - ju-bilarke. Ob njeni zibelki je stal naš nepozabni narodni prvobojevniz rajni dr. Ivan Dečko. Bili so lo veseli časi živega narodnega dela. Skozi desetletja so hodili na zborovanja i>o-drnžnice budit in bodrit tedaj še narodno mlačen Št. dur celjski narodnjaki: dr. Dečko, dr. Brenčič, dr. Štor in dr. — Po prvih letih navdušenja pa se je j>olastila podružnice nevarna zaspanost. Z letom 1907 preživi podružnica navidezno težko kri-zo. Že prvo leto nato pa se je pokaza-3o. da je izšla iz svetega hoja proti lastnim — bratom - izdajalcem kot ponosna in mlada /nmgovalka. Tn Taka je šentjurska podružnica še danes. Nato je v navdušenih besedah klicala na delo za Ciril - Metodovo družbo gdč. učiteljica iz Trsta. Gosp. deželni poslanec dr. Kukovec je poudarjal burno pozdravljen, velik namen Ciril - Metodove družbe, za kojo morajo tem bolj delati, ker jo oskru-njajo lastni bratje, ker jim je prena-rodna. Gosp. dr Brenčič se je spominjal v svojem govoru onih prvih let podružničnega delovanja, ko se je v ježkih razmerah začela orati prva celina. — Pri šotorih in na senčnatem vrtu se je razvila prava slovenska zabava. Pevkam, peveeru. Sokolom in ljubeznjivim damam v šotorih, vsem terena hvala! Ni nas motilo doslej klerikalno hujskanje, pojdimo sedaj še čvrste je na delo v smislu sklepnih besed gosp potovalnega učitelja Pre-korška: »Budimo speče in prepričuj-tno zaslepljene, da je naša stvar sveta!« Nove volitve v okrajni zastop mariborski se vr.še po sledečem reda: 1. skupina veleposestva v ponedeljek 14. avgusta: '2. skupina najvišje ob-liačenih trgovcev in industrijalcev v sTOflo, ilne 16. avgusta; skupina mest in trgov v četrtek, dne 17. avgusta; skupina kmečkih občin v soboto, dne 19. avgusta. Vsaka skupina ima voliti 9 zastopnikov. Skupina mest in trgov voli v občinski pisarni pri Sv. Lwre-ncu nad Mariborom, vse ostale skupine pa v pisarni okrajnega zastopa v Mariboru. Volitev se začne A-edno ob 10. dopoldne. - K temu poročilu moramo nekaj dostaviti. Pri rzadnjih volitvah so skušali Slovenci nastopiti v skupini kmečkih občin. Šentiljski župan Thaler, Rušam in še nekateri narodnjaki so se mnogo trudili za to stvar. Kdo je delal zgago in na povelje gotove mariborske gospode, ki noče priti z Nemci navzkriž, vse preprečil, ne bomo tukaj povedali. Morda se je mož od tistih časov poboljšal. Značilno je za vodilne mariborske politične kroge, da se "je »Stražam norčevala iz »nepončeno-**£i« »Slovenskega Naroda«, ko je spomladi opozoril na bližajoče se volitve v mariborski okrajni zastop. No — videli bomo, kaj bode zaleglo letošnje delo. Iz Poljčaii. Na shodu zastopnikov kmetijskih podružnic so izjavili mnogi odlični kmetijski strokovnjaki, da je klerikalca zadruga za vnov-če vanje živine v Mariboru popolnoma ponesrečeno podjetje. Izkazalo se je torej, da smo imeli naprednjaki prav, ako smo trdili, da so klerikalci ustanovili to zadrugo le za to, da jo agi-tatoričuo izrabijo v svojo korist in da za denar davkoplačevalcev lahko vzdržujejo y Mariboru agitatorja Že-bota. Naj bi se viada pri deljenju subvencij iz znanega 6 milijonskega živinorejskega sklada ozirala na namen in razmere v tej zadrugi. Gori zapisano mnenje je izrazil eelo odličen klerikalni voditelj. Drobne novice. Za notarja (f Zgornji Radgoni je imenoval pravosodni minister notarskega kandidata gosp. Henrika Poinna v Celju. Čestitamo! — Prvi slučaj vročinske kapi v Mariboru. Dne 28. julija je zadela vročinska kap IPdetnega slugo v hotelu »pri Zamorcu« Krisperja na Glavnem trgu v Mariboru. Nezavestnega fauta so odpeljali v bolnišnico. — Mrtvo dete je našla v ovsu blizu Maribora ob cesti proti Kamni-ci viničarjeva hčerka Rokavec. Mrli-ček je skoraj čisto segnil. Oči vidno ga je neka brezsrčna mati takoj po porodu umorila. — V Laškemtr-g u dobe lekarno. Poteguje se za njo neki dunajski farmacevt Richter. — V zrak je zletela praharnn v nemški Bistrici nad Gradcem. Eksplodiralo je. 336 kg smodnika, škode je okoli T>000 K. To je v graški okolici v kratkem času že drugi siučaj. — Iz Kozjega nam poročajo: Dne 26. julija je nenadoma izbruhnil ogenj pri posestniku Wieserju. Gospodinja in hčerka ste zgoreli v hiši. Ogenj se je z neverjetno naglico razširil in v kratkem času uničil hišo in vsa gospodarska poslopja. — V s 1 o -venjgraški okolici se širijo ponarejene krone. Trgovci in gostilničarji, pozor! — Iz H n a n č ne s 1 n ž b e. Finančni minister je imenoval finančne tajnike Gustava Potočnika v Celju, dr. Seb. Studlerja in dr. Al. Črneliča v Mariboru za finančne svetnike. — Kap je z a d e-1 a na letovišču v Rimskih toplicah vpokojenega graškegl profesorja Botterija. Poučeval je svoj čas na graški trgovski akademiji. — Iz Celja nam pišejo: Tz cele okolice nam poročajo danes v manjših in večjih nevihtah, ki so včeraj vsaj deloma ohladile ozračje in napojile žejno zemljo. V Celju in neposredni okolici je padlo le nekaj kapelj dežja, ki niso namočile niti prahu. Danes vlada stara vročina. Cene zelenjave gredo kvišku. — Utopljenca so potegnili iz Drave na Bregn pri Ptuju. Je to bojda lesni trgovec Cigler iz marnberškega okraja. Spravili so ga v hajdinsko mrtvašnico. — Stavka mizarskih pomočnikov v Gradcu se bode. kakor vse kaže, ponesrečila. Velik del pomočnikov je zopet vstopil v delo pod starimi pogoji. — »K o 1 e r a« na Bregu pri P t u j n. Te dni se je na Bregu pri Ptuju naenkrat raznesel glas o koleri. Dva usnjarska pomočnika sta pa le zbolela na — driski. Koroško. Iz celovškega občinskega sveta. Danes zvečer se vrši v Celovcu seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so važna šolska vprašanja, in vprašanje glede nove vpeljave električnega toka v novo celovško mestno gledališče. Sklepali bodo tudi glede poprave več javnih poslopij. Občinski odbornik ravnatelj Giovanoli, ki je nameraval odložiti svoj občinski mandat, je sklenil na prigovarjanje uradniških krogov, da obdrži svoj mandat. Za pogorelce v l'L* ah je daroval ee**ar :*000 kron, bel jaška hranilnica pa i000 K. Požar v Lipi — mati in hei zgoreli. V sredo ponoči .je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju pi*sost-nika \Vieserja v Stiflitzu pri Lipi. Ogenj je povzročila slaboumna Jekla Marija Tavčnik. Šla je v svojo spalnico z gorečo ]>etrolejko. Obesila jo je na steno na že bel j, ki se je utrgal. Svetilka je padla na fiosteljo in se razbila. Petrolej se je užgal in v kratkem je gorelo celo posestvo. Wie-serjeva soproga Katarina in njena hčerka Karolina sta meri gašenjem šle večkrat v stanovanje iskat razne dragocenosti. Ko sta bili v svoji spalnici, se je podrl strop tn jih podsul v gorečih razvalinah. Še-le zjutraj so Ogenj i>ogasili in izkopali izpod pogorišča popolnoma ožgani trupli matere in hčere. Pogorelo je celo posestva. Škoda znaša 16.000 K, zavarovan pa je bil Wieser le za 8000 K. Prfmorjlio. Občinske volitve v Gradiški. Poročali smo že, da je namestništvo anuliralo občinske volitve v Gradiški v L in II. volilnem razredu. Sedaj so nove volitve razpisane im 4. avgust. Pomanjkanje vode v 'Gorici je, kakor ni drugače mogoče, zelo občutno. Po hišah sploh nimajo vode in celo nekatere javne vodnjake so morali zapreti. Zlasti hudo občutijo pomanjkanje vode v Sežani, kjer morajo po cele ure daleč po vodo. Od državne obrtne šole. Akade-mični slikar v Trstu, Karel Wostry, je imenovan za profesorja v VIII. či-novneni razredu na državni obrtni šoli v Trstu. Iz policijske službe. Policijska komisarja sta postala koncipista M. Meža y. Pnlju in dr. A. Sterlin y; Trata, proviiorična koncipista pa kotteeptna praktikanta G. P u s v Trsta in Jožef Zoree t Zadru. Letalni fteaen ▼ Tvetm. V nedeljo popoldne so otvorili na prostranem letalnem polju v Zavijah pri Trato prve tržaške letalne tekme. Na letalno polje je prišlo okrog 10.000 gledalcev. Po bližnjih gričih in višinah pa se je zbralo okoli 40.000 ljudi. Vreme je bilo sprva neugodno, vlekel je močan veter, ki je onemogočil vsak polet. Okoli 5. pa se je ozračje umirilo, tako da je že ob pol 6. napravil prvi poskusni polet Belgijec Juli Fi-scher. Po komaj 4 m dolgem zaletu se je dvignil s svojim Farmanovim aparatom v višino kakih 150 metrov in napravil več jako elegantnih in lepih lokov in obratov. Ostal je v višini skoro tri minute, nakar se je spustil prosto na tla. Ljudstvo ga je kot otvoritelja letalnih tekem burno pozdravljalo. Njegov stroj je izboren. Po Fischerjevem poskusnem poletu so se dvignili v kratkih presledkih štirje avijatiki. Štirje letalni stroji in sicer trije Bleriotovi Legagueuk-sov, Manisserov in Vidmarjev ter Fi-scherjev biplan sisitema Farmanove-ga so krožili ob enem v zraku in izvajali krasne evolucije. Ta prizor je bil impozanten. Avijatiki so ee skušali, kdo ostane dalj časa v zraku. Legagneuks je poletel 2krat in ostal v višini skupno 24 in pol minute. Ma-nissero dvakrat s 23 minutami in 22 sekundami in Fischer .je poletel trikrat in ostal v zraku nekaj čez pol ure. Vidmar pa se je dvignil samo enkrat ter ostal v zraku najdalj in sicer 3<> minnt 28 sekund. Pri spuščanju na tla je Vidmar pomotoma napačno cenil višino ter prepozno ustavil motor. Priletel je s silno naglico na tla. pri čemur so se zarezala kolesa njego vega stroja v zemljo. Stroj se je prekucnil in Vidmar je padel pod aparat. Prihiteli so takoj člani rešilnega društva, ki so ga dvignili. Vidmar je OvstaJ nepoškodovan, pri stroju pa so se polomila kolesa. Neraben je tudi en propeler. Med občinstvom je nastalo povodom tega padca silno razburjenje, ki pa se je v kratkem spremenilo v viharne ovacije, ki se je odpeljal Vidmar nepoškodovan mimo gledalcev iz letalnega polja. Takoj ra to tekmo se je pričel boj za višinski rekord. Prvi se je dvignil Fischer, ki je dosegel vil minutah 900 metrov. Sledil mu je Manissero, ki je ostal v višini 115 minut in ga prekosil za 203 metre. Jako zanimiv in obenem drzen in nevaren je bil njegov padce na zemljo, ki se mu je izborno posrečil. Manissero se je spustil namreč iz višine 800 m proisto na tla; zaprl je motor in zdrsnil v velikih krogih, liki ptici, na zemljo. S tem so bile končane prve tekme. Danes so na letalnem polju razpostavljeni na ogled letalni stroji vseh udeležencev. Zvečer pa bo napravil Fischer nekaj poletov s svojim biplanom. V višino vzame tudi posamezne pasaži rje proti enkratnemu plačilu 200 kron. Vročina v Trstu je bila v zadnjih dneh naravnost neznosna. Cel teden niti najmanjšega oblačka na nebu. Šele v soboto so se začeli nekoliko zbirati oblaki. Vendar je bila vročina tudi še v nedeljo naravnost neznosna. Znašala je 32 do 35° C v senci. Vročina je zahtevala v nedeljo tudi tri človeške žrtve. 571etni brivce Angel Vi vani je umrl v bolnišnici, ko so ga tja prinesli, ker ga je zadela kap; 381otni mehanik Anton Castellan je umrl v nekem hangarju proste luke predno je prišel poklicani zdravnik. Za vročinsko kapjo pa je umrl tudi nek 40letni tujec, najbrže voznik. Mnogo ljudi je tndi vsled vročine zbolelo in so jih morali prepeljati v bolnišnico ali pa ne stanovanje. Tako se je onesvestil na cesti pismonoša Henrik Majerl. Splošno so morali preložiti nekatera dela zaradi prevelike vročine y opoldanskih urah na poznejši čas. Nezgode. Nenadoma je umrl v Trstu v svojem stanovanju 301etni koči jaz Kd. Dandolo. Obolel je po kosilu in je bil v petih minutah mrtev. Zdravniki so konstatirali, da je povzročila nenavadno smrt bolezen v možganih. — V mestni plinarni je padel delavec A. Sulic po stopnicah in si zlomil desno nogo v. stegnu. — Pod voz je prišel na cesti pri Sežani Oletni Jože A d toni č. Kolo težkega kmečkega voza mu je šlo čez prsa. Težko poškodovanega so odpeljali v tržaško bolnico. Z murbe je padla 191etna kmetica Ivana Kootestabile. Poškodovala se je jako nevarno na glavi in na hrbtu. Odpeljali so jo v tržaško bolnico. Po stopnicah je padel iz drugega nadstropja 731etni Franc Tolmajnar. Opiral se je na ograjo, ki je bila tako slaba, da se je podrla. Tolmajnar si je prebil pri padcu čre-pinjo in obležal mrtev na tleh. Step-la sta se včeraj na cesti 191etni mehanik Jože Vovš in 21 letni mizar Tomaž Les jak. Lesjak je sunil z dolgim bodalom V ovsa v levo ramo in ga težko poškodoval. Aretacije. Tekom včerajšnjega dneva je zasačila tržaška policija več žepnih tatov. Aretirali so tudi 381et-no Parenzan iz Pulja, ker jo ukradla svoji gospodinji 300 kron. Denar je imela gospodinja skrit v košari med umazanim perilom. Radi razžaljenja cesarja pa so zaprli snoči 51 letnega aodarja Ivana Like rta. Zarasli vročine so preložili na Reki zidarska dela na pozne popoldanske ure. Deloma razkladajo tam blago tudi po noči. V Pulju so ustavili raznašanje pisem od 11. do 2. Kolero v Trstu. Včeraj zjutraj je obolela za kolero zopet dveletna Amalija Za noti. hčerka branjevke, ki prodaja sadje in sočivje na trgu Ponterosso. Otroka so odpeljali v infekcijsko bolnišnico. Otrokov oče, kavarniški natakar A. Pittori, je pobegnil, ker se je bal, da ga izroče zdravstvenemu nadzorstvu v bolnišnico. Policija ga je iskala brezuspešno. Prišel pa je še isti večer v bolnišnico sam, ker je čez dan obolel za kolero. ... V soboto zvečer so odpeljali v infekcijsko bolnišnico 541 etno zaseb-nico Katarino Selva in njene tri nečakinje 41etno Eleonoro, 7Ietno Marijo in lOletno Amalijo Frangiaeo-mo. Vse štiri so obolele za kolero. — Tekom dopoldneva je 71etna Marija umrla in bakterijologična preiskava je dognala, da je povzročila smrt prava azijska kolera. Dalje so internirali 4 sorodnike za kolero umrlega Mat. Slamiča, ki so vsi oboleli za kolero. Tudi 621atna kmetici Antonija Kurent iz Kopra, ki je obiskala bolnega Slamiča. je obolela za kolero. Slamičev hlapec Germek se bori g smrtjo in je že bržkone umrl. Vse sorodnike in sostanovalce teh za kolero umrlih in obolelih so odpeljali v bolnišnico in jih izročili zdravstvenemu nadzorstvu. Sanitetni oddelek tržaškega na-mestništva je izdal včeraj komunike, v katerem prizna, da so obolele že vse omenjene osebe za pravo azijsko kolero. 01>eneni je razglasil jako stroga sanitetne odredbe. Še nevarnejši in za kolero značilen slučaj pa se je pripetil včeraj ob 11. dopoldne. Nenadoma je obolel na ulici voznik mlekarne Noseoni de Conte. Ko je ]>adel na ulici poleg svojega voza, prihitela sta mu na pomoč dva pasaži rja, ki sta ga s pomočjo stražnika odpeljala v bolnišnico. De Conte je umrl v veži bolnišnice. Bakterijologična preiskava je dognala, da je povzročila smrt azijska kolera. To je v Trstu prvi slučaj tako hitrega obolenja in nenadne smrti za kolero. Oba pasa-žirja, ki sta privedla de Contija v bolnišnico, sta pobegnila, ker sta se zbala zdravstvenega nadzorstva. Policija jih išče, toda dosedaj jih še niso našli. Sumijo, da sta bila dva okoličana, ki sta pobegnila takoj po tem dogodku iz mesta na deželo. Mestni magistrat je izdal že opoldne svarilo pred nakupom mleka iz mlekarne Mosconi. mestni fizikat pa je popoldne zaprl mlekarno. Vsi uslnžhenci. kakor tudi lastnik mlekarne so morali iti v bolnišnico, kjer ostanejo toliko časa, dokler se ne dokaže, da niso inficirani. Dalje je odredil mestni fizikat tudi strogo desinfekcijo cele mlekarne. Radi teh nepričakovanih in nevarnih pojavov kolere — ol>olelo je v par dneh na novo 9 oseb — je izdal mestni magistrat na meščane poziv, v katerem navaja, kako treba ravnati v slučaju obolenja kake osebe za kolero, kakor ludi varnostne odredbe proti razširjanju te nevarne epidemije. Pred vsem svari magistrat meščanstvo pred uživanjem sadja in sirovega sočivja. Posebno pa je treba v»e jest vi ne. ki se kupijo na trgu, doma dobro prekuhati, predno pridejo na mizo. Dnevne vesti. -r Klerikalci in argentinsko meso. Res. čudne pojme imajo izdajalski klerikalci glede argentinskega mesa. Na vse mogoče načine zabavljajo na argentinsko meso, pravijo, da smrdi in da je za nič, če pa pride kaj argentinskega mesa v Ljubljano se pa kar tepejo zanj in bi najraje sami vsega požrli. V parlamentu nasprotujejo naprednim in socijalno - demokratičnim predlogom, ki zahtevajo stalno uvažanje argentinskega mesa, ki bi potem postalo še cenejše, ter vpijejo, da bi bil kmet uničen. Koliko je klerikalcem za kmeta, to se je videlo pri »Mlekarski zvezi«, kjer so klerikalne kmete goljufali kolikor so mogli. Za kmeta in za delavca bi bilo bolje, če bi se uvažalo argentinsko meso, a madžarski grofje in magnat-je bi bili na slabšem in za madžarske grofe in magnate ao se peljali klerikalci tudi sedaj v dri. zboru* + Spineie, Laginja in Mandič so tudi veliki nasprotniki argentinskega mesa. Istrski kmet je reva vseh rev in sploh nima nič jesti. Živinoreja je v Istri klavrna in meso je n. pr. v Pulju silno drago, ker ravno v l6tri skoro nič živine nimajo. Ljudem bi bilo z argentinskim mesom le pomagano, a vendar so ali Spinčič, Laginja in Mandič z navdušenjem v boj zoper uvoz argentinskega mesa. -+- O karakteru takozvane slovenske ljudske stranke je napisal vrlo informativen članek profesor Rajko Pemšek v dunajski »Zori«. V članku se na podlagi statističnih podatkov naštevajo vsi grehi, ki so jih zakrivili klerikalci na splošni narodni stvari, ter se označuje klerikalec v pravi luči. članek je tem večjega no-mena, ker se doslej v ni enem hrvatskem ali srbskem listu ni podala tako jasna in pregledna slika o »klerikalnih zaslugah« za slovensko na rodno stvar, kakor v tej kratki sicer, a jedrnati razpravi. + Spoštljivo in ponižno je »Slovenec« opozoril kranjsko hranilnico naj sedaj, ko ravno popravlja fasado svojega poslopja, napravi tudi slovenski napis. Spoštljivo in ponižno se je oglasil »Slovence« saj kot rja-silo štipendistov nemške hranilnice vendar ne inore drngačf- pisati. Pro-sil je seveda samo za dvojezičen napis Zadovoljen je sieer l delovanjem nemške hranilnice popolnoma, saj dobivajo klerikalni mogotci s škofom vred kar hočejo, ampak dvojezičen napis bi imel rad. da bi potem lahko klical: Glejte, ljudje krščanski, kako smo klerikalci narodni. In pa da bi se laglje izkazal hvaležnega in nagovarjal slovensko občinstvo, naj nalaga svoj denar v nemški hranilnici, -f- Nemščina, uradni jezik S. L. S., ali narodna zavednost naših klerikalcev. Slučaj je spravil na dan viden znak narodne zavednosti naših klerikalcev — v podobi pisma, ki ga je prejel neki znani slovenski uradnik ob času državnozborske volitve v Ljubljani, dne 13. junija t. 1. Pismo ima naslov: »Hochwolgeboren Herrn . . .« Pod naslovom nosi ovitek to - le opazko: Erlaube mir Inliagendg Bit te warm*tenfi und devotesl zu befuTwor> ten. L. 10. 7. 911. K6m rat. n. Ldtg. Abg. Po v še. V zavitku je pa vizitka: Dr. pilil. Mirko Božiča s sledečo vsebino: Bit te ?jiier Hochwolgebo-ren, Herrn . . . der momentan als . . . den . . . Dienet versiebt, Gelegeuheit zu geben. sein \Vahlrecht ausiiben. — Mit vorzuglieher Hoehaehtung . . . + lz deželnega šolskega *-vcta. Imenujejo se: Marija Hiršman za AmbruS; Fran Golob za Zagorje; Ivana Jager za Zagorje: Pranja Ma-ver za Šembije: Stanislava f?og?lj za Boštanj; Kenestina Šot za DobrniČe; Marija Nosan ZS Banja loka: X. Tur-sanski za Zdihovo: Makso Činkelj za Koprivnik; Josi]) Sigmund sa Stari Breg; X. Korubski za Kočevje; Lud-mi!a Cazafura za Planino pri Vipavi; Alojzij Gorup za Ljnbljano (nemška deška šola) ; Elizabeta Štajar za Devico Marijo v Polju; Justina Ko/a-mernik za Postojno; Ludmila Kovač za Ijoški potok; Frideriki Speclar za. Trebnje: Marija Ažman za Metliko; Josip Polanev za Dobre pol je. Xadučitelji so imenovani: Ivan Leveč za IV. ljudsko šolo v Ljubljani. (K ti šoli se prirede: Franc Škulj. Franc Giirtner, Ivan Likar, Ivan Kesler, Fran Marolt. Ivan Perko za Horjul; Juri Erker za Koprivni1:: Josip (Vrne za Kočevsko Reko; Ivan Laser sa Borovec; Fran Juvanec za Mirno peč; Ljudevit Koželj za Št. Peter pri Novem mestu; Leopold Baebler za Žiri. Alojzija Baebler v Postojni in Alojzija Rarnik v Žirih menjati svoji mesti. Vpokoje se: Marija. Puppis v Trnju (začasno za eno leto:: Ana Tome v Stopicali; Matilda Gebauer v Novem mestu: Josip Beuedek v Planini; Štefan Tomšič v Ribnici. Učitelji, ki so premeščeni iz službenih ozirov, imajo z dokumenti obložene, račune predložiti okrajnemu šolskemu svetn. Le-ta jih naj adjustira potem, ko je akt predložil dež. šolskemu svetu, ter zaslišal mnenje te oblasti, Šola v Loškem potoku se razširi iti šest razred nico: ona v Polšniku pa na dva razreda. V Sostrem se gradi novo šolsko poslopje. — »Sokolu« in sOrlns se ne dovoli, da bi telovadila v telovadnici meščanske šole v Postojni. Pritožile so se proti dovoliti take telovadbe občine. Celje, Pre;. Št. Peter in Knežak. Istotako se ne dovoli telovadba »Orlu« v II. državni gimnaziji v Ljubljani. Tudi na drugih učilnicah se prepove telovadnim društvom telovadba v šolskih telovadnicah. Dr. Pavel Grošelj se potrdi kot definitivni učitelj. -f- Orožniki in farška kuharica. ySlovenec« je prinesel vest, da je novoizvoljeni poslanec Janez Hladnik iz Trebelnega že vložil interpelacijo proti orožniku Brolihu, češ, da je isti na dan državnozborske volitve na Trebelnem na grozno čuden način pristransko postopal in ščitil liberalne agitatorje iz Mokronoga. Kakor smo izvedeli iz povsem zanesljivega vira, nima ta interpelacija resnične in poštene podlage, kajti očividci, kateri so bili na volišču navzoči in kateri so stvar gotovo z bolj pravičnim očesom videli, kakor odsotni župnik Hladnik, pravijo, da je orožnik bil primoran, ščititi sebe, volilnega komisarja, kakor tndi že od Hladnika označena »agitatorja« pred nahuj-skano klerikalno tolpo. Vprašamo župnika Hladnika ali se njegovi vo- r Hici nahajajo v tako sijajnih razmerah, da on s tako brezmiselnimi in škodoželjnimi, kakor tudi lažnjivimi interpelacijami trati njemu tako drago plačani čast Ker se je govorilo, da se je Hladnik izrazil, da bode omenjenega orožnika spravil zaradi gori omenjenega dogodka ob službo, mu lahko zagotovimo, da služba ubogega orožnika njegovim volilcem gotovo ne bo zadostovala in da orožnik ni farovška kuharica katero se lahko požene vsaki dan na cesto. Zasigu-ramo župniku Hladniku, da se bode dotičnemu orožniku ravno tako malo moglo zgoditi, kakor se je stražmoj-stru v Spodnji Šiški, kateri ni mogel ter sploh ni hotel klerikalnemu gromovniku Šusteršiču parirati. Torej Janez Hladnik, bodite bolj pravični in ne obrekujte v svoji nevednosti ubogih orožnikov, ki že itak nimajo z rožicami postlanega življenja, pobrigajte se rajši za svoje nezavedne volilce, kajti ti so vaših priporočil trotovo bolj potrebni. Očividec. -f- Imenovanja. Računski svetnik Alojzij Verderber v Ljubljani je menovan za višjega računskega svetnika in predstojnika računskega oddelka pri deželni vladi v Ljubljani, -ačunski revident Anton Hozhevar pa za računskega svetnika. + Žensko delo. Trgovinsko ministrstvo je objavilo v »\Viener Zei-tung« odredbo sporazumno z notranjim ministrstvom z dne 29. julija, ki obsega dovoljenje nočnega dela v posameznih kategorijah indnstrijalnih podjetij. — Slovenski učenjak v tujini. Gospod dr. Boris Zamik, privatni docent na \rurzburški univerzi in asistent zoološkega inštituta, je prošlo jesen dobil od »Gesellsehaft der deu-fsehen Na t urforseher und Arzte« ustanovo, da je mogel šes* mesecev vršiti znanstvena raziskavanja na zoološki štaciji v Napolju. (Naš deželni odbor, kakor znano, je dr. Zamika, ki je prosil za znanstveniško podporo, vodil tri leta za nos, potem pa nm prošnjo odklonil! Op. ured.) Na kongresu nemških zoologov, ki se je vršil meseca junija t. 1. v Bazlu, je dr. Zarnik predaval o nekaterih uspehih svojega dela v Napolju in žel laskavo priznanje navzočih strokovnjakov. Sedaj pa je bavarsko naučno ministrstvo imenovalo gosp. dr. Zamira za namestnika rednega profesorja Teologije in na mestu jočega ravnatelja zoološkega zavoda wurzburške univerze, ker gre redni profesor, znani zoolog "Bovere, za cel prihodnji se-lester na dopust. Tako je naš. baš : Sletni rojak v tujini dospel do časti. Ha na mestu je evropsko znanega znanstvenika. Iskreno čestitamo gospodu dr. Zamiku, ki si je zgolj vsled svoje velike nadarjenosti in izredne marljivosti med tujim velikim narodom priboril že v mladih letih časten ugled, mejtem ko so ga naši deželni farji v svojem sovraštvu in svoji živalski protikulturnosti porogljivo postavili pred vrata in ga po »velikem učenjaku Terseglavu dali (seveda z žalostnim uspehom) blatiti po Slovencu«, kadar je le šlo. — Ljubljanske duhovne posode se počasi prelevujejo v moderniste. Pri podružnicah opuščajo maše, jeli so pa že tudi skrajševati obredne molitve pri pokopavanju mrličev. Do ~daj je bil običaj, da je duhovnik pri pogrebu po izvršenem liturgičnem predpisu na pokopališču ob odprtem grobu pomolil tri »očenaše« in »če-ščenasimarije« za dušo umrlega, za na tistem grobju počivajoče in za Kvicane duše sploh. Šentjakobski župnik tega ne dela več in s tem pri« znava neposredno, da sam omalovažuje ritualne ceremonije. Ali so mar res znešene .skupaj iz raznih egipčanskih, indijskih, kald^jskih, židovskih in drugih verskih bajk, kakor pravijo znanstveniki, ki jim odreka pomen -ploh. Ti oče naš i torej nič tip pomagajo, ker jih šentjakobski župnik veČ ne moli. Morda je pa samo pasja vro-<-ina sedanjih dni vplivala na njegov spomin, da je včeraj pri pogrebu rajne gp. M u okove pozabil na te oče-našp. dasi consuetudo altpra natura. Mogoč je i drug vzrok. Včeraj namreč so v šentjakobskem župnišču povodom > žegnanja« jedli z veliko žlice. Brez čislanega »močnika«, seveda, ni minul obed. Kaj ko bi se bil mož preobilo natepel tega izbornoga jela, ki ga tako toplo priporoča svojim ovčieam in da je temu močniku z butiljkami vred pripisovati na rovaš pozabo onih treh očenašov'? — Tečaj za krojače in krojačice v Ljubljani. Zavod za pospeševanje i hrti na Kranjskem nam sporoča, da bosta pričela oba tečaja dne S. av-sru^ta ob polu 9. dopoldne in bosta trajala do 12. septembra.Tečaja bosta oba popolnoma brezplačna, vsa učila bo dostavil zavod, le pri vpisu se plača 10 K položnine, ki zapade v korist zavodu, če se priglašenec ne udeleži tečaja, ali pa izstopi pred zaključkom. Položoina se vrne vsem udeležencem ob zaključku tečaja. Sprejme se lahko v vsak tečaj še nekaj udeležencev, če se zglasijo najkasneje do 4. avgusta, pozneje se bo le izjemoma še dovolilo spreiem. — Tečaj za čevljarje. Zavod za pospeševanje obrti priredi še v polst-ju strokovni tečaj za čevljarja. Vodil ga bo strokovni učitelj, ki bo v ta namen odposlan od ministrstva za javna dela, ki ga bo podpiral pri poduku dobro preizobražen domači mojster. Prijave naj se pošljejo, kakor hitro mogoče na zavodov naslov, Dunajska cesta št. 22 ali pa na pristojno strokovno zadrugo pismeno ali pa tudi osebno. Poduk je popolnoma brezplačen, vas učila bo dostavil zavod, le pri vpisu se plača 10 K položnine, ki zapade v korist zavodu, če se priglašenec ne udeleži tečaja, ali pa izstopi pred zaključkom. Položni-na se vrne vsem udeležencem ob zaključku tečaja. Podučevalo se bo posebno mirjenje in rezanje, kakor tudi nekaj blagoznanstva in knjigovodstva. — Poročil se je član narodnega gledališča v Brnu, g. Alojzij F i a 1 a, bivši tenorist slovenske opere, z gdč. Marenko Nussbaumovo iz Olo-unica. Prah v Šiški. Proti neznosneaui prahu v Šiški se pritožuje vse, a nikogar ni, ki bi vedel za sredstvo, kako bi se vsaj deloma odpomoglo temu zlu. In vendar je to sredstvo docela enostavno in je takorekoč takoj pri roki. V Šiški vendar imajo vodovodno zadrugo in vode dovolj na razpolago. V bližini hotela Vega se nahaja hidrant. Iz tega hidranta izpuščajo dan za dnevom zvečer zaostalo in toplo vodo v bližnji jarek in na sosedni travnik. Tu je semtertja toliko vode, da sega otrokom do kolen. Ali bi se ne dalo te vode, ki jo spuščajo brez vsake koristi v jarek in na travnik, primerneje porabiti? Čemu se s to vodo ne škrope glavne nliee in ceste 1 Treba bi bilo nabaviti samo nekaj metrov kavčukovih cevi za škropljenje m prašna nadloga bi bila vsaj deloma odstranjena, če so člani vodovodne zadruge res prijatelji Šiške, ne bodo niti trenotka razmišljali ukreniti tako, kakor smo n as veto-vali. Gospod Kenda v Kamniku se je v zadnjem času popolnoma zapis al klerikalcem, ker misli, da ga bodo pri prihodnjih volitvah izvolili za župana. Kot klerikalec mora biti seveda tudi »deutsohfreundlich«, za to jo dal v svoji lopi nabiti tablo, kjer priporočajo »dentsehe und deutschfreundliche Hotele und Gast-wirtsehaften«. Zares, Kamničnnoni je »čestitati«, da bodo pri prihodnjih volitvah dobili župana, ki bo ^stranim doutschfreundlich«! Strela je užgala v četrtek hišo posestnika Ivana Krogarja v Ravnih pri Kamniku. Pogorela je hiša, gospodarsko poslopje in svinjak. V nevarnosti je bila cela vas, ker je več sosednih hiš kritih še s slamo. Kre-garjn je pogorelo tudi 285 K denarja. Skupna škoda škoda znaša okrog 9000 K. zavarovan pa je samo za 840 K. V Lipoglavi pri Dobrunjah pa je pogorel posestniku Antonu Habi-eu velik kozolee, v katerem je imel žito in mrvo. Škoda znaša 300 K. Kako je nastal ogenj še ne vedo. sumijo pa, da je kozolee nekdo zanalašč za-žgal. Narobe svet. Pred kratkim je zapazila Neža Longar, posastniea iz Di-šeeevasi, da njen mož le prerad gleda in pogleduje deklo. Mož je videl, da jo žena to opazila, toda namesto, da bi se bila hudovala žena, je vzrojil mož in pretepel svojo ženo z bieev« nikom in t oporiščem od motike tako silno, da dolgo ni mogla delati. Junak ■ nožem. V nedeljo 23. julija so imeli v Globodoln pri Mirni peči cerkveno slavijo. Prišlo jo v Glo-bodoj prav obilo fantov in deklet iz vseh sosednih vasi. Globodolci so bili jezni, da si upajo sosedne vasi poslati k njim svoje fante, kar i dekleti vred. Prišlo je med Globodolci in fan-tz Jordankala že zjutraj takorekoč na tešče sredi vasi do prepira in pretepa. Rabili so različno orodje in je bilo več fantov neznatno poškodovanih. Anton Špringer iz Jordan kala pa je dobil preeej nevaren vbodljaj z nožem v trebuh tako, da so ga morali poslati v bolnišnico. Prisiljenei stepi!. Včeraj popoldne so se pri dolu v semenišču stopli trije prisiljenei v neki sobi drugega nadstropja. Ker jih paznik ni mogel pomiriti, je poklical na pomoč stražo. Ko sta prišla dva stražnika na lice mosta so ležali vsi trije na tleh. Pri ruvanju sta se dva močno obrezala ob steklo, ki se je tam nahajalo. Ko so zagledali stražnika sta dva izmed njih planila nanj in ga je eden udaril na levo oko ter ga opraskal na desni roki. Na pomoč je prihitel še tretji stražnik, na kar so ju uklonili in odvedli na magistrat. Priporočljiv hlapec Včeraj je prišel k prevozu ikovi ženi Mariji Rojcevi hlapec Valentin Šorsek in jo prosil, naj ga vzame v službo. Rojce-va ga je sprejela, mu izročila konja in voz ter ukazala, naj pelje pivo v zabojih strankam. Zvečer je Šorsek konja in voz popustil v Metelkovi ulici in neznano kam pobegnil. 9or-sek je prodal 89 steklenic pive, vredne 9 K 96 v in z denarjem odšel. Nepreviden kolesar. Ko se je snoci peljal Franc Novak po Wolfo-vi ulioi v prenaglem dim mu je ondi službujoči strešnik dal s roko znamenje, naj se ustavi. Novak pa je vkljnb temu se bolj naglo začel voziti. Na vogalu Miklošičeve ceste, je zadel v stojnico, padel s kolesa in se pri tem na glavi telesno poškodoval. Tatinska dekla. Neki tukajšnji mesarici je bil iz sobe ukraden bankovec za 10 K. Tatvine je sumila svojo služkinjo ter takoj poklicala stražnika. Dekla je tatvino takoj priznala in gospodinji dala nazaj 7 K, katere je imela skrite. Zagovarjati se pa bode morala še pred sodiščem. Konji splašili so se včeraj v mestnem logu hlapcu Andreju Reigelju, ko je zmetaval prst z voza. Konji so pridirjali celo do Marijinega trga, kjer so jih ustavili. Nesreča se ni nobena pripetila. Kolo ukradeno. V Trzinu je bilo ukradeno Sebastijanu Dane kolo znamke »Rival«. Kolo je še dobro ohranjeno, je črno pleskano, ima belo rdečkaste rise ter je vredno 160 K. Tatvine je sumljiv nek okoli 26 let star, dobro opravljen moški. Pozor pred nakupom! Poljski tatovi. Na Mirju je bilo zadnji čas raznim gospodarjem pokraden krompir, redke v in druga zelenjava. Izgubljeno in najdeno. Krojačeva žena Marica Košakova je izgubila denarnico s 12 K. Delavec Anton Žug je izgubil 1300 K denarja, katerega si je prislužil v Ameriki. Alojzija Jančeva, hči revidenta južne železnice, je našla srebrno žensko uro. Hotelski sluga Franc Jurkovič je našel prost bankovec za 10 K. »Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri pri večernih predstavah Elektroradiograf »Ideal« od 8. naprej na vrtu hotela »Malic«. — V park - hotelu »Tivoli« igra od 7. do 11. salon - orkester, vstopnina prosta. Popravek. V članku »Nacrti in nameni Ise Boljetinca« na prvi strani v 4. koloui v 4. vrsti se ima stavek »Isabegov sin Adam je povedal, da jo vsak Arnavt iz rodu Šalja dobival v Crni gori 90 K na mesec« glasiti tako-le: »Isabegov sin Adem jo povedal, da je vsak Arnavt iz rodu Ša-Ijov dobival...« narodna oDromba. Nove podružnice »Branibora«. Deželna vlada je potrdila pravila dveh novih podružnic »Branibora« in sicer podružnice št. 2 v Ljubljani in podružnice v Postojni. Društvena naznanila. Sokol v Borovnici. Ustanovljen je Sokol v Borovnici, za kar gre v prvi vrsti zasluga neumornemu delovanju pripravljalnega odbora. Pri tej priliki pa ne smemo pozabiti indirektnih zaslug, katere sta si pridobila s svojimi pridigami naš »Bolan na naturi« in pa župnik Jnvanc, ki sta s svojim zbijanjem po prižnici mnogo Članov pridobila. Kličemo jima, le tako naprej in kmalu bodo štelo društvo Sokol, seveda kar njima ne bo ljubo, 150 članov. Da ima borovniški Sokol mnogo nasprotnikov, si je lahko misliti, in že so se začeli napadi s strani klerikalcev, kar pa nas ne moti. Korakali bomo po začrtani poti ne glede na desno in ne na levo, do za-željnega cilja, in ako tudi kak klerikalen gostilničar z Dola od jeze razleti, to nas ne bode motilo. Za svoje psovke dobi pa že lekcijo pri sodniji, da jo bode pomnil. Tebi pa, najmlajši Sokol, kličemo: »Napredek, svoboda in vstrajno^t« bodi tvoje geslo in zmaga ne izostane. Slavno občinstvo se pa prosi: Podpirajte nas gmotno, da si nabavimo telovadno orodje in si s tem zasi guramo obstanek. Književnost — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina avgustovega zvezka: 1. Oton Zupančič: Zgrabi pomlad. — Po sredi stvarstva. 2. A. Debeljak: Oblak. 3. Rado Murnik: Hci grofa Blagaja. Roman. (Dalje prih.). 4. L. Pintar: Satura. 5. R. Peterlin - Petruška: Dve hišici. 6. F. Milčinski: Nazori mlade Brede. 7. Vojeslav Mole: Epi-stola. 8. Dr. K. Štrekelj: O nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave. 9. Milan Pugelj: Diurnist Krakar. (Konec prih.) 10. R. Peterlin - Petruška: Velikan. 11. Fr. Kidrič: Prešernov sonet: »Pov'dč lat starih čudna izročila...« 12. Vojeslav Mole: J. S. Macharjev Rim. 13. Josip Hrastar: Is življenja Tomaža Križaja (Dalje prihodnjič.) 14. Književna poročila. A. Debeljak: Charles Dickens, Povest o dveh mestih. — Ivan Koštial: Narodne pripovedke v Soških planinah. — A. Debeljak: Oabriele D* Annun-zio, Le Mystčre de St. Sebastien. — J. Š.: H kritiki prof. K. Atrekjja o Grafenauerjevi objavi »Iz Kastelče-ve zapuščine«. — Trvdka Frevtag na Dunaju je »ložila zemljevid, na ■■teisni leti človeku pred očmi cel avstrijski parlament v njegovi sestavi. V raznovrstnih barvah so zaznamovani volilni okraji in sicer ima vsaka stranka svojo barvo. Poslančevo ime je v njegovem okraju vtiskano in sicer so vtiskani še rezultati volitev. Zraven tega vsebuje zemljevid, alfabetični seznam vseh poslancev z opazko njih volilnega okraja. Zemljevid moramo vsakemu za politiko se zanimajoče-mu človeku priporočati, ni ga namreč boljšega vodnika na političnem polju od tega zemljevida. Stane 2 K. Razne stvari. * Vročina. V Opavi in okolici je taka suša, da se boje, da izbruhnejo med ljudmi in živalmi bolezni ter računajo že zdaj s tem, da bodo morali predčasno poklati živino. V Pragi so umrle včeraj tri, v Plzni pa dve osebi vsled vročinske kapi, v Hebu je umrl neki knjigovodja. — V Berolinu je je vsled vročine zblaznela neka dekla ter grozila gospodinji, da zakolje njo in njene tri otroke. Končno si je prerezala sama vrat. Med kopanjem je utonilo tekom zadnjih 4 dni na Pruskem 15 oseb. Na Westfalskem gore gozdovi, v bližini Miinstra je zgorelo nad 1000 oralov polja. Vsled suše je morala saško-češka paroplovna družba ustaviti vožnjo med Draždani in Muhlbergom. *Povodnji na Kitajskem. V celi dolini reke Jang Tse so velike povod-nji. Ljudje se ne spominjajo, da bi bili kdaj doživeli tako velikih povo-dnji. Okraj Ičank je preplavljen tako, da je videti kakor velikansko jezero. Jezero Tungting, ki je prestopilo bregove, je uničilo celo setev. Mnogo vasi je uničenih. Naibrže bo pritisnila tej nesreči še lakota. * Posledice neviht. Pri Rotten-mannu je v soboto popoldne razsajala huda nevihta, ki je izpodkopala tudi velik del železniške proge tako, da so morali ustaviti za več ur promet vlakov. Solnograški brzovlak v Gradcu je moral ostati nad dve uri v Selzta-lu. — V bližini Clesa na Tirolskem je strela udarila v neko drevo, pod katero so se skrile pred nevihto ženske. Eno je strela ubila. V Traminu na Tirolskem je strela razrušila telefonske in brzojavnem napeljave. — Po celi Nemčiji so divjale nevihte. V Welsbergu na Westfalskem je zažgala 6 kmetij, v Ottendorfu pa 3. V plamenih sta poginila dva otroka. Ren ima 25°, Nekar celo 28° C. izpred soflfica. Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem. Šolska revolucija v Šiški. Povodom sklepa šolskega leta nemškutar-ske šišenske šulferajnske šole dne 14. julija je zavladalo v Šiški veliko razburjenje. Znano je, da so poslali slovensko deco šišenske šole k sklepni masi v Ljubljano v frančiškansko cerkev, Nemci pa so okupirali domačo slovensko šišensko cerkev. Domačini so se morali umakniti šulferaj-nu, ki je priredil sklepno mašo v domači cerkvi. Ko so peljali šulferanj-ske učence v cerkev, se je zbrala pred cerkvijo večja množica domačinov, ki so javno demonstrirali radi te nasilnosti, kar seveda ni imelo niti pravega pomena, niti pozitivnega uspeha. Zgražali so se pač ljudje nad tem, da se morajo domači slovenski otroci umikati učencem tuje šulferanjske šole celo iz svojo domače cerkve. Prizor ob prihodu nemških učen cevjo bil torej mučen, med ljudmi jo nastal vriše in krik, vsled česar so poklicali v zaščito te nemške deco tudi orožnike. Orožnik Napotnik je izvedel od neke gdčne. Boltarjeve, da je posebno glasno protestirala neka Hribaršekova. Stavil jo je na odgovor in jo ogovoril nemško. Navzoč je bil pri tem prizoru tudi neki Podlip-nik. Ko je čul, da ogovarja orožnik Napotnik Hribarskovo v nemškem jeziku, je rekel orožniku, da lahko govori z dekletom slovensko. Napotnik se je čutil radi te nedolžne opazko tako užaljenega, da je Podlipnika ovadil radi nmešavanja v uradno poslovanje. Sodnik je verjel ovadbi in izpovedbi orožnikov in obsodil Podlipnika, ki ni bil še nikdar kaznovan, na 10 kron globe. Podlipnik je prosil za izpis sodbe in se pritožil radi krivde in kazni. Radovedni smo, kako bo obravnavalo to zadevo vzklicno sodišče. Telefonsku h Brzojavna porotna. Deželni zbori in državni zbor. Gradec, 1. avgusta. »Tagespost« poroča, da bodo deželni zbori sklicani k zasedanju v drugi polovici decembra. Zasedal bo tudi štajerski deželni zbor. Vlada hoče posredovati med Nemci in Slovenci, da preneha boj med obema strankama. Sredi oktobra pa do Božiča bo zasedal državni zbor, po Božiču se bo sestal dr« žavni zbor h kratkem zasedanju, <m reši provizorij za leta 1912. Ministrski svet. Dunaj, 1. avgusta. Danes se je vršil ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika Gautscba. Ministrski svet se je bavil s političnimi zadevami. Cesar prvič zopet na konju. Ischl, 1. avgusta. Cesar, katerega zdravje je izborno, je danes prvič zopet jezdil. Splošno so ljudje občudovali njegovo mladeniško žilavost, ko je prijezdil na promenado. Češko - nemška sprava. Praga, 1. avgusta. V političnih krogih se zatrjuje, da se bodo kljub včerajšnjim in predvčerajšnjim konferencam začela češko-nemška spravna pogajanja šele v pozni jeseni. Požara. Kolin (Češko), 1. avgusta. Tu je zgorela pivovarna in deloma tudi zgodovinski grad. — Kopališče Pir-mont je zgorelo. Škode je nad pol milijona kron. Ogrski državni znor. Budimpešta, 1. avgusta. Današnja seja ogrskega državnega zbora je zelo mirna. Obravnavajo se samo prošnje poslancev za dopust, o katerih se vrši poimensko glasovanje, ki zaa-zema celo sejo. Turška vlada, v sta š i in Crna gora. Carigrad, 1. avgusta. Včeraj se je vršil tu ministrski svet, v katerem se je naročilo novemu vrhovnemu poveljniku turških čet v Albaniji Ab-dulah paši, ki dospe v petek ali soboto v Albanijo, da naj še enkrat opozori Albance na stališče turške vlade in da naj, če se Albanci ne uklonijo, brezobzirno začne z bojem na nož ter prekorači, če bi bilo treba, tudi meje. Carigrad, 1. avgusta. Turški listi poročajo, da so prekoračili 28. m. m. veliki oddelki črnogorskih Čet meje in s*1 spustili v boj s turškimi vojaki, da pa so bili premagani. Dunaj, 1. avgusta, črnogorski kralj Nikola se je izrazil napram nekemu poročevalcu dunajske »Neue Freie Presse«: »Turška politika v Albaniji je ponesrečena- Turki mislijo na mir vedno šele, ko je že prepozno. Ne verjamem, da bo Turčija dosegla sedaj pozitiven uspeh. Albanska vstaja bo turško državošeglo-beje razorala. Prepričan sem, da je poklicana Crna gora igrati v tem vprašanju še veliko vlogo, sploh pa som mnenja, če Turčija ne uredi kmalu razmer ob moji, da bo morala Črna gora storiti sama vse potrebno, da napravi mir in red. Dogodek ob nemŠko-francoski meji. Pariz, 1. avgusta. Francoski listi prinašajo vest, da so nemški vojaški oddelki prekoračili francosko mejo in poškodovali brzojavne in teiefo-nično naprave in zvezo. Francoski pešci so nemške vojake obkolili i.i 60 vojakov tudi vjeli in zaprli. Drugi listi o teh dogodkih no vedo ničesar. Vročina in njene posledice. Dunaj, 1. avgusta. Danes je tu še precej hladno. Ob pol 10. dopoldne je znašala gor kota šele 17° C. Praga, 1. avgusta. Krojač Vojvoda je zaspal na solncu. Ko se je zbudil, je bil tako opečen, da se je onesvestil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer jo umrl. Milan, 1. avgusta. Po celi zgornji Italiji vlada huda vročina. Vročina znaša tu 38° C v sonci. Na Benečan-skom je mnogo ljudi umrlo za posledicami vročine. New York, 1. avgusta. V Severni Karolini se je večina rek posušila. 152 tovarno za bombažovino je moralo ustaviti delo. Na tisoče delavcev je brez kruha. m Kdo se je uštel? Prejeli smo naslednje pisanje: Velecenjeni gospod! Na podlagi §-a 19 tiskovuega zakona Vos prosim, da priobčite v postavni obliki sledeči popravek poročila o seji državnega zbora, objavljenega v št. 173 »Slovenskega Naroda« od 29. julija: »Ni res, da so poslanci pri glasovanju o uvozu argentinskega mesa pri meni kot zapisnikarju konstatirali, da sem rezultat glasovanja falzificiral in da sem v zadregi vzdihnil: »Bom pa še enkrat štel.« — Pač pa meni nikdo ni očital napačne« ga štetja glasov, ker sem v svojem oddelku vestno in pravilno Štel, tako da mi ni bilo treba reči, da bom še enkrat štel; pomota pri štetju glasov se je zgodila v drugem oddelku, kjer je štel posl. B u r i v a 1, ne pa v mojem oddelku. Velespošto v anjem Dr. Ivan Benkovic _ državni poslanec. Gospodarstvo. — Clarvjeve srečke. Pri srečka-nju knez Clarvjevih srečk iz 1. 1856. je odpadel glavni dobitek v znesku 52.500 K na št 29.303. Izdajatelj In odgovorni urednik: Kasto Puetoslemfek. Umrli so v Ljubljani: Dne 29. julija: Anton Rožnik, c. kr. sodni pristav v p. 88 let, Cesarja Jožefa trg* 7. — Ana Virant, hei železniškega premikača, 10 mesecev, Bohoričeva nlica 8. Dne 30. julija: Franja Novak, hči tovarniškega delavca, 4 mesece, Streliška ulica 15. — Janko Velka-vrh, zasebnik, 27 let, Komenskega ulica 5. — Ivan Lužar, sin dež. boln. sluge. 6 dni, Stara pot 4. Dne 31. julija: Uršula Majcen, hišna posestnica, 75 let. Rožna ulica 13. — Valerija Rus, kontoristova hči, 2 leti. Radeckega cesta 2. Negovanje 2546 2567 obstoječe iz 5 sob in prttikbn, las t pixa- tnrtai namiin se vrli prostaf oljia dražba . Krakovski uli.i *l. 35. jj »««l|Wl CCSM »t 12. Uradniško hranilno društvo v Gradcu, Herrengasse 7, II. iiadstr. (»dlaii j« v resnici naj&olj*i način a okrepite? kale na flavt in za ejačtBje Iss. Uzu n slikie-Zadostuje mi mesten. Dne 4. avgusta 1.1. ae iivrsi prt c fer. okrafncm aodlftča v LJubljani, ob 10. ari dop. v sobi št 16 d A »ili vi. št. 335 d. o. Novi Vodmat (oziroma Osebni kredit 3408 trt dolgaroka 2607 Zelena jama) nova hiša, gospodarsko poslopje, peftarija in vri. Izklicna cen-, 9746 K. Opozarjajo ae inter»esentje. Serravalh vo 3 železnato Etna-vino Higijenična razstava na Dunaj« 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živec, pobol.iša kri in je rekonvalescentom in oaalokrvalm 2elo priporočeno od zdravniških avtoritet. » Izborni okus. u Večkrat odlikovano, s IjaO 7000 zdravolakih spričeval, n J. SERRAVALLG, c. in Ia. dvansi TRST. Barko vi je. OroŽniski stra.^mojster s 60 K mesečne pokojnine, H3 let star, Slovenec, prej trgovski pomočnik, sedaj privatni uradnik z nekoiiko pri hranjenega premoŽenja v gotovini, vedno trezen, vendar ne abstinent in ne ošaben, vešč več jezikov, se Seli vsl^d pomanjkanja oranja v svrha ienitve seznaniti z gdč. učiteljico, ki s*uži na Kranjskem, aii poštno uradnico, dobro šiviljo, kakor tudi gospodično, ki je vajena prodajne obrti, krčme, prodaje tonaka ali pa samostojno prevzame gotovo v kratkem sno imenovanih obrti in naj si bede iz dežei? r*li mesta, revnega ali bogatega stana — Pcr-idnica ne sme titi čez 162 cm visoka, mora Diti Slovenka in ne starejša kot 30 let, belo-!ičr.e imajo prednost, vudi mlada vdova ni izključena. — Priloži se naj sliko, ki se na zahtevo vrne. Na eventualni doniš najrajši odgovarjam naravnost in ne na poste restante. — Pisma, v katerih naj se označi oepis osebe, se naj pošljejo pod Šitro rrNe zamudimo'1 na upravnisevo »Slovenskega Nareda«. Vse to se zahteva edino le za sigurni obstanek in nikakor iz lakomnosti ali mržnje do dela in ker imam namreč veselje postati samostojen. — O vsem čem je stroga tajnost zajamčena posojila n ranziran'e uradnikom, ppaiaaav jeni, u£li&i;em, p ei*71 i oni štora i. c> po o nzingoAneišimi pogoji, eventualno tudi bres norčkov proti enkratnemu plaći', a v ^oroštveui sklad. Mesečni obrok za posojilo 20i) K znaša pri bletnem vračanju 4 K vštevsi obresti. Pred-stroš! ov nikakih. Natančnejše :z prospektov. Nadaljna pojasnili daje *osip Kofera, Lj'ibl'ana, Kiakovski nasio 22. 8 S j „Zlata kaplja" J 1913 lf Sv. petra cesta Rev. 11 j Lepe zračne sobe, j i Priznano fina kuhinja. ] Izborao pijačo. Kizke cone/ j Lopi restavracijski prostori. i Kaifeqi resiafracgski vrt v liisbličoi crciES- INI Priznano motna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so IUNTA kolesa. Najrtiimvjtc jaitvo. llntriiMi tomki imateno. K. čamernik Ljubljana, Dunajska cesta fl. ipetlal. trinlH i kalnili mm. teli. Izposojevanje koles. Meteorolosično pcrociio, Vilinantl morjem 30a-2. Sreaajt zrteal Uu nr* mm Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave dvojo polno veljava, Če voli cenj. gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! eJboBje storite če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že d.setletja kot najbolj', »pravega : Francka :« iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. IG 31 !E Oljnato barve priznano najboljše Fasadne barve edino stanovitne proti vre menskim vplivom ■1 K.C.L.;. Kranjski f irnež in laneno olje Steklarski in mizarski klej r Lake angleške in lastnega izdelka Čopiče za vsako obori 31 1. 2. pop. 9.ZV. 7. zj. 7355 736'7 7374 25-3 22*3 167 sr. jjvzh. del.oblač sr. vzh oblačno sl.vzsvzh.i jasno Srednja včerajšnja temperatura 21-9°, norm. 19 7'. Padavina v 24 urah 0*0 mm. Kootoristinj 2608 vešča obeh deželnih jezikov m prej me v špecerijsko trgovino in trgovino z deželnimi pridelki na Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe pod „100" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Prašno olje za pode Olje ta mazilo za stroje Karbolinej in gips Sam in potrebščine za umetnike, slikarje, kiparje itd. priporoča v,. 1 Adolf Hanptmau prva kranjska tovarna a oljnate barve, f irneže, lake in steklarski idej Zahtevajte oenike! Zahtevajte cenike! ■ u ii vsako mk soboto in nedeljo vso noč odprta. Marija in Viktor Izlakar. 507 ki je popolnoma reši amerikanskega knjigovodstva in ie zmožen sestavi tati bilance, ** trajao sprejmo 01! dne 15. avgusta t. L skupno • »Hme- Ijarm« (»I štajersko skladišče za hmelj reg zad z o. zav.«) in v Savinjski po sojilnio v Žalen 2593 LJubljana, Ešrag šf* 20 Zavod za sterilizirano Mlad mož slovenščine in nemščine popolnoma zmožen v besedi in pisavi, išče mesta poduradnika ali kaj primernega. — Pismene ponudbe pod Šifro „Poduradllik" sprejema upravništvo »Slov Naroda«. 2576 mešane stroki 2$ let tar, vešč slovenskega, brvi Brega in nemškega jezika, želi svoje te .anje mesto premeniti in sicer kot poslo^&đf£ 9 večjo trgovino event tudi v kakšno podružnico. Ponudbe pod »Poslovodja« poštno ležeče Maribor. 2586 oiomiK s priporoča svoje najslcrbaeje cčišćeno in vseh IkođljlvJU baterij oproščeno • m^eko za otrtke in bolnike — Mleko j »e otročki starosti primerno pripravljeno I kar za piti te- je najboljša, najenostavnejša ir. lajttdotecpa brmnitba za otroke od rojstva do i. *e:a in tuli čez. — Prosto pošiljanje na dom Pošilja se :-: tudi pc- po^ti in železnici. >: star 27 let, vešč slovenščine in nemščine, dober in hiter prodajalec, želi $»vo]o službo plemeniti v mešano trgovino ali pa v samo špecerijsko. Vstop 1. septembra poprej sni vstop po dogovoru. Dopisinaj sepo-šiljajo pod naslov ,do^er prodajalec1 na upravništvo „Slovenskega Naroda" Proda se iz proste roke 2609 Dne 3. In 4. avgusta 1.1. se bode 9. iopiis pose na Trši i gori pri Krhkem, obstoječe iz iepf z:iane toHe z gospodarskim poslopjem in kletmi, dal|^ več oralov vinograda, travn;.t:o\/, njiv in gozda, in to vse v eni parceli. — Proda se vse skupaj ali tud» drobno. Cena po dogovoru — JoiS k"lIflOOI, lastnik. Profesor J598 23 W$: m iMmm M Ogleda se lahko vsak čas. — Kupci se prijazno vabijo. 2611 do IZ« soptomlira 1687 mie araitelst In mestni stavbni mofster stavbna pisarna, Rimska cesta 2 aaaghfe>) se priporoča si. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, :: katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo. :: ia eKsponna mm ur, H. SUTTNER LjHlIjaia. Mestni trg (nasproti rotovza) in Sv. Petra cesta 8 Nikelnast i noska ura z verižico od K 4-50 naprej Prava srebrna „ 9-70 14 kar. zlata „ . . „ 44*— „ Nikelnasta damska M z verižico „ m 8-SO „ Prava srebrna d-50 14 kar. zlata....... „ „20-— ^ Uhani zlato na srebro.....1 -SO 14 kar. zlati uhani..... mm 4*50 M Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejšoh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se 94 vplačilo. 99 - .•. vzajemno zavarovalna banka v Pragi« •% -lazarvtti fondi E S3,7S8.S85a24. — ualacaae odottadnlaa ia kapttaltfa K IIMHJOHI. Po velikosti dragi vzajemna zavarovalnici nate države z vseskozi slovansko-narodno upravo. wmr Merim nsmstn i U»W SS£fLi t Bi dd Hei. il -m* Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naikulantnejc. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne on občnokorostne namene. Lastnina in tlak »Narodao tiaoVnrmo«. 02 ASW