60-letnici v Argentini
26. Januar 2008

V mesecu januarju slovenska skupnost v Argentini praznuje 60-letnici: rednega izhajanja časnika Svobodna Slovenija in delovanja osrednje organizacije Zedinjena Slovenija. Danes je časnik obrnjen na skupnost, a odprt Sloveniji in svetu. Skuša biti dinamičen, a ne izgubiti izpred oči vrednot in ideje.

1. januarja 1948 je zagledala luč sveta prva številka časopisa Svobodna Slovenija. Eno leto je izhajal kot štirinajstdnevnik, nato pa kot tednik. Časi niso bili lahki. Slovenski begunci so iz italijanski in avstrijskih taborišč množično prihajali v Argentino. Treba je bilo začeti postavljati temelje skupnosti, povezovati rojake in predvsem ohranjati jasnost načel in vrednot, lastnih temu delu slovenskega naroda, ki je bil zaradi njih pognan v svet.  Zgodba Svobodne Slovenije pa se je začela že mnogo let prej. V strahotnih časih vojne in revolucije je list začel izhajati kot ilegalno glasilo že novembra 1941. Bil je glas zasužnjenih in trpečih Slovencev v boju proti nasilju okupatorja in divjanju komunizma. Zamislil in vodil ga je takratni narodni poslanec Miloš Stare, ki je organiziral dinamično delovno skupino. Kaj vse so morali prestati in v kakšnih nevarnostih živeti tisti, ki so ga pisali, tiskali in razpečavali, ni bilo nikdar dovolj poudarjeno niti podrobno zapisano. Marsikoga je to delo stalo izgnanstvo, taborišča in celo smrt. A niso klonili v borbi za ideale. List je izhajal do leta 1945, ko je konec vojne in nastop komunističnega režima zadal okove slovenskemu narodu.

Ko je po letih begunstva Svobodna Slovenija ponovno zagledala luč sveta, tokrat v Buenos Airesu, tisoče kilometrov od domovine, je nadaljevala z istim zagonom in v isti smeri kot v svinčenih medvojnih letih. Znova jo je začel in vodil Miloš Stare. Spremenila je morda obliko, vključila na svoje strani življenje skupnosti, a ideali se niso spremenili in zvestoba do njih tudi ne. To je bilo jasno poudarjeno že v tisti prvi številki, ko je uvodnik zaključilo geslo lista: »Borba za svobodo slovenskega naroda, borba za zmago resnice in pravice«. To geslo se je ponavljalo in uresničevalo ob vsaki obletnici. Prihajalo je do izraza ob tedenskem delu, sredi težav in uspehov. List se je uveljavil kot najbolj pristen glas svobodnih in demokratičnih Slovencev, upoštevan po vsem svetu, verodostojen in zanesljiv. Utrl si je pot med naše ljudi, ki so mu trud in skrb plačevali z zvestobo. Le tako si lahko razložimo, da se je tednik obdržal teh šestdeset let, da je celo rasel in dočakal uresničitev sanj o slovenski državi. Danes je edini splošno informativni tednik, ki izhaja v slovenskem jeziku izven slovenskega narodnega ozemlja.


Naslovnica tretje številke Svobodne Slovenije.

Mnogo se je spremenilo. Danes je tudi oblika in vsebina Svobodne Slovenije precej drugačna. Bolj je obrnjena na skupnost, a odprta Sloveniji in svetu. Skuša biti bolj dinamična, a ne izgubi izpred oči vrednot in ideje. Ohranja ravnotežje in se sooča z novimi izzivi. Ni najmanjša skrb proces asimilacije mladih rodov v argentinsko okolje in vprašanje jezika. Vsaka odločitev je težka. List se tiska vsak torek in naslednje dni razpečava, večji del po lastni mreži raznašalcev, ostalo po pošti. Posebej se pošljejo izvodi v oddaljene slovenske naselbine: v Mendozo (1200 kilometrov) in Bariloče (1700 kilometrov). Vsebina je pestra. Poleg uvodnika, ki idejno obdelava slovenske probleme in vprašanja skupnosti, skuša podati pregled na dogodke v domovini. Ne manjka kulturnih člankov, tedenskega opisa argentinske politike, športa in napovedi raznih prireditev. Gotovo pa je najbolj bran in zanimiv del, kjer se opisujejo prireditve v raznih skupnostih. S tem delom je Svobodna Slovenija postala najbolj popolna kronika življenja Slovencev v Argentini.

Krog sodelavcev je zelo pester. Skoraj v vsaki izmed naših skupnosti je oseba, ki je odgovorna za poročanje o delovanju. Tako skoraj ni dogodka, ki ne bi bil zapisan - za zgodovino. Od prvotnih članov uredniškega zbora ni nikogar več med živimi. Odšli so po večno plačilo za toliko truda, naporov in neprespanih noči v delu za ideale. Na njihova mesta so stopili in še stopajo novi, tudi mladi sodelavci. Tisti, ki danes iščemo pot listu, se zavedamo odgovornosti. V vedno menjajočih se okoliščinah, v nemirnem svetu, skušamo ostati zvesti istim ciljem, ki so rodili časopis v letu 1941, in ga ponovno obudili pred šestdesetimi leti.

Ko vstopamo v novo, jubilejno leto, se veselimo tega dosežka. S skrbjo a tudi z optimizmom gledamo v prihodnost. In zagotavljamo, da bomo ostali še naprej zvesti, v borbi za svobodo, resnico in pravico.





Po končani drugi svetovni vojni je mnogo Slovencev moralo zapustiti domača tla. Bežali so pred komunističnim režimom, da so ohranili svoja življenja in svobodo. Po letih begunskih taborišč je krmilo številnim izmed njih kazalo južno poloblo. Tako je Argentina za velik del slovenskih beguncev postala dežela, kjer so se naselili in od tedaj naprej skrbeli za vsakdanji kruh. Prvi rojaki so prihajali že leta 1947. Takoj so začeli premišljevati o usodi in delu novonastale skupnosti in načrtovati neko organizacijo, ki naj bi družila Slovence, ki so se zaradi političnih razlogov morali naseliti v nepoznani deželi, a so imeli iste verske in narodne vrednote ter v duši globoko utrjen čut do domovine.
V Zborniku Zedinjene Slovenije, monumentalni knjigi, ki je izšla leta 1958, je med drugimi opisan pomemben zgodovinski dan, v katerem je slovenska povojna družina v Argentini našla svojo oporo.



25. januarja leta 1948 se je v dvorani župnije sv. Julije zbralo 110 novih vseljencev na občnem zboru, ki ga je začel predsednik pripravljalnega odbora Kluba slovenskih beguncev Janez Hladnik. G. Hladnik je bil do tedaj edini slovenski dušni pastir v Argentini in je imel glavno zaslugo, da je država dovolila vselitev slovenskih beguncev. Na tem zborovanju je pozval navzoče »naj si postavijo temelje organizacije ter požrtvovalno vsi pri tem sodelujejo, kar bo gotovo v skupno korist vsem slovenskim beguncem«.

Po njegovih besedah so prisotni izvolili vodstvo občnega zbora. Nato so poročali člani pripravljalnega odbora. Ta odbor je predložil ustanovnemu občnemu zboru v potrditev pravila, ki jih je bil predhodno sestavil. Po kratki debati so bila sprejeta Pravila, ni pa bilo sprejeto predlagano ime »Društvo Slovenija«, temveč se je večina odločila za naziv »Društvo Slovencev«. Mnogo let potem je društvo spremenilo prvotno ime v »Zedinjena Slovenija«, kot se imenuje še danes. Nameni novoustanovljenega društva so bili v Pravilih takole določeni: Nuditi gospodarsko in moralno oporo; Zastopati koristi članov; Združevati vse slovenske begunce v Argentini; Pomagati slovenskim beguncem pri vselitvi; Gojiti verske, kulturne in nacionalne vrednote.
Tako je bilo ustanovljeno Društvo, ki je leta kasneje spremenilo ime v Zedinjeno Slovenijo, a tistih pet namenov je še naprej ostalo kot temelj, na katerem letos praznujemo že 60 let delovanja.

Javna zahvala je bila tedaj izrečena Janezu Hladniku, ki je bil zaradi svoje skrbi in požrtvovalnosti imenovan za častnega predsednika Društva Slovencev. Sledile so volitve, ki so določile, kako se bo sestavil prvi odbor, kateremu je predsedoval Miloš Stare.
A dneva še ni bilo konec. Župnik sv. Julije, g. Figallo je izročil Staretu ključe posojenih prostorov, na ulici Víktor Martínez 50, in tako je Društvo dobilo začasni sedež, ki je kmalu bil za vse Slovence v Argentini poznan kot »Martinc«.  Vse skupnostno življenje novonaseljenih rojakov je potem potekalo na tem kraju, dokler se niso začeli graditi krajevni Domovi in so potem leta 1956 središče skupnosti preselilo v novozgrajeno Slovensko hišo na ulici Ramon Falkon, kjer danes stoji tudi cerkev Marije Pomagaj.


Del prvega odbora Društva Slovencev, foto: Svobodna Slovenija

Kmalu so se pojavile nove skrbi. Nastajali so šolski tečaji in treba jih je bilo oskrbeti z učitelji in učnim gradivom. Mladinski (šolski) odsek je polnil vrzeli in nadvse uspešno vodil vzgojno politiko. Pokazala se je potreba po skupnem prazniku in nastali so Slovenski dnevi. Izpolniti je bilo treba zavezo pričevanja in rodile so se domobranske proslave … Ni šlo brez težav, tudi ne brez nasprotujočih si mnenj, včasih zelo ostrih. A vse se je premostilo, vse dopolnilo.

Zrasli so krajevni domovi in pojavila so se trenja, ki jih je bilo treba ublažiti in poiskati novih poti. Dogovor med Domovi in Zedinjeno Slovenijo iz leta 1962 je bil povod za proglasitev krovne organizacije in ustanovitev Medorganizacijskega sveta. Koordinacija delovanja skupnosti je postala eden bistvenih dejavnikov društvenega dela.
Ves ta čas ni izostala skrb za kulturne podvige, založniško dejavnost, knjižnico, zgodovino … Ko je umrl prvi predsednik DS, Miloš Stare in zapustil tednik Svobodno Slovenijo, je društvo prevzelo na svoje rame še skrb za naš osrednji časopis. Pod njegovo okrilje je stopil tudi slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka.
Podrl se je berlinski zid in tudi Slovenija je nastopila pot osamosvojitve. Društvo se je postavilo na čelo podpore, ki smo jo rojaki v Argentini nudili »materi domovini« v ključnem trenutku njene zgodovine.

Koliko naporov, a tudi koliko sadov v teh 60 letih! Bogu hvala za vse to, in hvala tolikim požrtvovalnim Slovencem, ki so nesebično darovali svoj čas in svoje moči za skupne ideale. Eno pa je vsa ta leta bilo jasno tistim, ki so stali ob krmilu danes že šestdesetletne ustanove: društvo mora »stati in obstati«, v počastitev naših prednikov! Za Slovenijo!

Tone Mizerit, Svobodna Slovenija, Argentina

 


Ostali članki:
Novice iz Clevelanda 6. December 2009 22:11
Mlade generacije Slovencev po svetu in njihovo povezovanje z domovino 6. December 2009 8:00
Kako so organizirani Slovenci v Bruslju? 5. December 2009 8:08
EU izseljenstvo - nova oblika izseljenstva 4. December 2009 6:45
Podaljšajmo si življenje kot Slovenci 3. December 2009 12:00
Zdrave korenine slovenstva, dela in krščanstva 2. December 2009 14:32
Možnosti za povezovanje matice, manjšine in zdomstva 1. December 2009 14:32
Ohranimo dedne časti 30. November 2009 18:30
55-letnica SD Melbourne 29. November 2009 8:01
Praznovanje jubilantov in romanje v Ta Pinu 28. November 2009 8:01
Tudi v Melborunu so se spomnili rajnih 27. November 2009 8:01
Šolski jubilej v Argentini II. 26. November 2009 8:01
Šolski jubilej v Argentini I. 25. November 2009 8:01
Novice iz Anglije 24. November 2009 8:01
Novice iz Clevelanda 22. November 2009 18:00
Življenjski jubilej med rojaki v Angliji 21. November 2009 13:21
Oltar je središče vsakega človeka 20. November 2009 8:00
Kje so meje? - II. del 19. November 2009 8:00
Kje so meje? - I. del 17. November 2009 18:15
Spomin na škofa Rožmana v Clevelandu 16. November 2009 8:08
Spomin na škofa Rožmana v Mendozi 14. November 2009 18:05
Objavljeni javni razpisi 12. November 2009 9:02
Novice iz Sydneyja 10. November 2009 15:00
Slovenski dan v Strasbourgu 9. November 2009 13:02
Novice iz Clevelanda 8. November 2009 18:00
Pestro dogajanje v Hamiltonu 6. November 2009 23:19
Frank Troha Riharjev: V Ameriko 4. November 2009 15:14
Iskanje korenin II. 3. November 2009 8:01
Iskanje korenin I. 1. November 2009 19:41
Slovenci v Porabju II. 29. Oktober 2009 20:10
Slovenci v Porabju I. 28. Oktober 2009 9:25
Peter Logar, rojak iz Kanade 27. Oktober 2009 10:05
Pomladno poročilo iz Melbourna 26. Oktober 2009 18:05
Novice iz Clevelanda 25. Oktober 2009 18:09
Novice iz Anglije 24. Oktober 2009 9:25
Romanje v Kevelaer v Letu duhovništva 22. Oktober 2009 15:51
Srečanje pevskih zborov v San Justu 20. Oktober 2009 14:52
Novice iz Clevelanda 18. Oktober 2009 18:05
6. konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov 16. Oktober 2009 8:08
Akvarele Andreja Makeka 15. Oktober 2009 13:15
54. Slovenski dan v Argentini 13. Oktober 2009 8:00
Strokovno srečanje rojakov v Ljubljani 12. Oktober 2009 16:30
35. mladinski koncert v Avstraliji 11. Oktober 2009 17:35
Novice iz Anglije 9. Oktober 2009 14:00
Dobra novica z Baragovih dni 8. Oktober 2009 9:44
Jesenski banket 6. Oktober 2009 18:00
Slomškova nedelja v Berlinu 5. Oktober 2009 12:00
41. romanje v Einsiedeln 4. Oktober 2009 15:25
Slomškovo bandero na severu Evrope 3. Oktober 2009 9:01
V Buenos Airesu je Slomškov dom 2. Oktober 2009 10:05
Slomškove relikvije v Kanadi 1. Oktober 2009 21:04
V Avstraliji deluje Slomškova šola 30. September 2009 14:26
Slomškovo društvo v Belgiji 29. September 2009 14:23
Slomškove sledi v Berlinu 28. September 2009 21:00
Razpis za številčnejše družine 2009 27. September 2009 10:00
Romanje v Midland 2009 25. September 2009 10:36
Zlata maša p.Filipa Rupika v Kewju 23. September 2009 20:00
Spomin na izseljenskega duhovnika Steguja 22. September 2009 8:00
Diamantna maša dr. Mirka Gogale 20. September 2009 18:30
V Kraljičini deželi blagoslovili Marijino kapelico 19. September 2009 12:00